Участник:Hellerick/Slovenska nova lingvafranka

Snolin abo Slovenska nova lingvafranka (SNL) je medzsuslovenska kreolova izjez (izrabotana jezik) osnovuvana na romanska izjez Lingua franca nova.

(Snolin or Slovenska nova lingvafranka (SNL) is an interslavic creol conlang (constructed language) based on romance conlang Lingua Franca Nova.)

Alfabet (Alphabet)

Jazik snolin polzuva 25 bukvi od latinska alfabet i 3 digrafi

(The language uses 25 letters of the Latin Alphabet and three digraphs):

A, B, C, Cz, D, E, F, G, H, I, J, K, L, M, N, O, P, R, S, Sz, T, U, V, Z, Zs

Czeter latinska bukvi ne je polzuvana v snolin izkluczaczo inozemjova imeni

(Four Latin letters aren't used in Snolin with exceptioin of foreign names):

Q, W, X, Y

Personova pronomeni abo licova zaimeni (Personal pronouns)

(I)	moj	moja
(thou)	tvoj	tvoja
(he)	jeg	jega
(she)	jej	jeja
(it)	tog	toga
(oneself)	svoj	svoja
(we)	nas	nasa
(ye)	vas	vasa
(they)	ih	iha

Neoficialna eksperimentova pronomeni (Unofficial experimental pronouns):

ja	me	moja
ti	te	tvoja
on	jeg	jega
ona	jej	jeja
to	tog	toga
(-)	sve	svoja
mi	nas	nasza
vi	vas	vasza
oni	ih	iha

Ina pronomeni abo zaimeni (Other pronouns)

	what	no	some	any	that	this
person (who)	koj	nikoj	nekoj	vsekoj	ta	ca
thing (what)	czoj	niczoj	neczoj	vseczoj
indentity (which)	koja	nikoja	nekoja	vsekoja
quality (what)	kaka	nikaka	nekaka	vsekaka	taka	caka
method (how)	kako	nikako	nekako	vsekako	tako	cako
time (when)	kda	nikda	nekda	vsekda	takda	cakda
place (where)	kde	nikde	nekde	vsekde	takde	cakde
quantity (how much/many)	kolko	nikolko	nekolko	vsekolko	takolko	cakolko

• ta (that)
• ca (this)

Substantivi abo podstojaki (Nouns)

Mnogotova czislo (plural): -i

Verbi abo glagoli (Verbs)

Tutczasna vremeno (present tense)	-
Minula vremeno (past tense)	-la
Buducza vremeno (futuru tense)	bu -
Nerealna nastroj (irrealis)	bi -
Aktivna uczastuvak (active participle)	-cza
Pasivna uczastuvak (passive participle)	-na

Neoficialna eksperimentova licova konecuvaki (unofficial experimental personal endings):

-m

-sz

-

-me

-te

-ju

Adjektivi abo primetaki (Adjectives)

Sravninova stupeni

Pomogalna slovi dla sravninova stupeni (auxiliary words for degrees of comparison):

• Visze (more)
• Najvisze (most)
• Mene (less)
• Najmene (least)

Ca adjektivi je polzuvana do znaczi sravninova kolkota od objekti (These words are used to specify comparative quantity of objects):

• Najmnoga (most)
• Najmala (least)

Prepoziciji abo predmestuvaki (Prepositions)

• od (of)
• do (to)

Pomogalna slovi (Auxiliary words)

• ne (not)

Numeri abo czisli (Numbers)

Cardinal numbers: jeden dva tri czeter pet szest sedem vosem devet deset sto tisecz

Ordinal numbers: perva vtora numer tri numer czeter numer pet etc. Experimental siffix: -ta trita czeterta petta etc.

Multipliers: jedenuvana (single) dvuvana (double) triuvana (triple) etc. Fractions: dvuvak (a half) triuvak (a third) czeteruvak (a quater) petuvak (a fifth) etc.

Tri domi = Three houses

Dom tri = Third house

Slovo-formuvane (Word-formation)

Adj > Adv

• -o: mudra > mudro

Adj > Sub

• -ota (state/quality of being): visoka > visota

Adj > Ver

• -uva

Sub

• -je (abstract)

Sub > Adj

• -ova: fizika > fizikova
• -ska (from nations, cities, peoples etc): sloveni > slovenska

Sub > Sub

• -nik (thing): led > lednik
• -ec (person): mala > malec
• -ica (female): mala > malica
• -icze (little): deva > devicze
• -acze (big): dom > domacze

Sub > Ver

• -uva: polza > polzuva

Ver > Adj

• -alna (used for action): czita > czitalna

Ver > Sub

• -ne (process): rozume > rozumene
• -k (thing involved in the action): lezsa > lezsak
• -tel (occupation): uczi > uczitel
• -lo (instrument): pisa > pisalo

Prikladi (Examples)

Vse-slovenska barvi

Vse-slovenska barvi je czervena, bela i nebesna, koja je na znameni od mnoga slovenska derzsavi i narodi. Ih simboluva jedenota od slovenska narodi.

Vse-slovenska barvi jela naznaczina na vse-slovenska kongres v stogodje 19 v Praga.

Bulgarska znameno tozs je izvodina od vse-slavenska barvi, ale nebesna barva je zamenina s zelena, zsebi znaczi zse posle dosegane od nezavisiczota v god 1878 derszava rozvijela kako agrikulturova kraj. Znameno od Vozhodova Rumelija, minuna Turkijska provincija koja tutden stala Bulgarija, tozs imala vse-slavenska barvi.

Minuna znameno od Czernogora (do 2004) tozs imala ca barvi (mestuvana v tozs red kako znameno od Serbija, ale sredinova barva jela visze svetla).

Ca tri barvi je tozs polzuvana bez ta znaczine na nekoja znameni od neslovenski zerzsavi, za priklad JDA (Amerika), JK (Britanija), Nederlandi, Francija.

Poczina od "Nocz v samotna oktober" od Rodzser Zalazni (Beginning of 'A Night in the Lonesome October' by Roger Zelazny)

Moj je pes strazsec. Moja imeno je Njuh. Moj tutczas zsive s moja gospodec Dzsak blizko od London. Moj velmo nravi Soho v nocz s toga vonjacza mgla i temna ulici. Takda je tiha, i nas ide dolga pohodiczi. Dzsak je pod davna zaklina i muse dela mnoga svoja praca v nocz zsebi najvisze zla ne slucza. Moj je strazsicza poka jeg je pri tog. Li nekdo ide, moj voje.

Nas je derzsateli od nekolka zaklini, i nasa praca je velmo vazsna. Moj muse je strazsicza ta Vecz v Krug, Vecz v garderoba, i Vecz v Krab — ne govoriczo o Veczi v Zercalo. Kokga ih probuva izide, moj ustroja s ih istinna peklo. Ih boja od moj. Moj ne veda czoj moj bi dela, li ih vsa probuva izide na moj v jeden sama czas. No tog je dobra zaima, i moj mnogo reve.